Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 1. 2024
Tadeja Zabret: Smo narod, ki ga verjetno v kratkem ne bo več. Komu je sploh mar?

V novo leto je kot streznitvena klofuta priletela novica, da se je v slovenskih porodnišnicah lani rodilo najmanj otrok, odkar te podatke spremljamo. Zaenkrat še neuradna statistika govori o 16.811 porodih, v primerjavi z lanskim letom je bilo porodov 613 oz. 3,5 % manj. S tem tempom se bo v slovenskih porodnišnicah v manj kot 15 letih rodilo manj kot 10.000 otrok na leto. Da to za narod pomeni demografski samomor, verjetno ni treba posebej pisati. Mnogo bolj zaskrbljujoče je, da je to komaj novica, o pereči demografski krizi pa ni ne razprav, kaj šele ukrepov. Za dobršen del koalicije problem niti ne obstaja. A če kot narod nimaš prihodnosti, ti ne pomaga noben politični, gospodarski, tehnološki ali drug uspeh.

Tadeja Zabret: Smo narod, ki ga verjetno v kratkem ne bo več. Komu je sploh mar?

V novo leto je kot streznitvena klofuta priletela novica, da se je v slovenskih porodnišnicah lani rodilo najmanj otrok, odkar te podatke spremljamo. Zaenkrat še neuradna statistika govori o 16.811 porodih, v primerjavi z lanskim letom je bilo porodov 613 oz. 3,5 % manj. S tem tempom se bo v slovenskih porodnišnicah v manj kot 15 letih rodilo manj kot 10.000 otrok na leto. Da to za narod pomeni demografski samomor, verjetno ni treba posebej pisati. Mnogo bolj zaskrbljujoče je, da je to komaj novica, o pereči demografski krizi pa ni ne razprav, kaj šele ukrepov. Za dobršen del koalicije problem niti ne obstaja. A če kot narod nimaš prihodnosti, ti ne pomaga noben politični, gospodarski, tehnološki ali drug uspeh.

komentardružbadružina

Komentar Domovina.je

Tadeja Zabret: Smo narod, ki ga verjetno v kratkem ne bo več. Komu je sploh mar?

V novo leto je kot streznitvena klofuta priletela novica, da se je v slovenskih porodnišnicah lani rodilo najmanj otrok, odkar te podatke spremljamo. Zaenkrat še neuradna statistika govori o 16.811 porodih, v primerjavi z lanskim letom je bilo porodov 613 oz. 3,5 % manj. S tem tempom se bo v slovenskih porodnišnicah v manj kot 15 letih rodilo manj kot 10.000 otrok na leto. Da to za narod pomeni demografski samomor, verjetno ni treba posebej pisati. Mnogo bolj zaskrbljujoče je, da je to komaj novica, o pereči demografski krizi pa ni ne razprav, kaj šele ukrepov. Za dobršen del koalicije problem niti ne obstaja. A če kot narod nimaš prihodnosti, ti ne pomaga noben politični, gospodarski, tehnološki ali drug uspeh.

VEČ ...|8. 1. 2024
Tadeja Zabret: Smo narod, ki ga verjetno v kratkem ne bo več. Komu je sploh mar?

V novo leto je kot streznitvena klofuta priletela novica, da se je v slovenskih porodnišnicah lani rodilo najmanj otrok, odkar te podatke spremljamo. Zaenkrat še neuradna statistika govori o 16.811 porodih, v primerjavi z lanskim letom je bilo porodov 613 oz. 3,5 % manj. S tem tempom se bo v slovenskih porodnišnicah v manj kot 15 letih rodilo manj kot 10.000 otrok na leto. Da to za narod pomeni demografski samomor, verjetno ni treba posebej pisati. Mnogo bolj zaskrbljujoče je, da je to komaj novica, o pereči demografski krizi pa ni ne razprav, kaj šele ukrepov. Za dobršen del koalicije problem niti ne obstaja. A če kot narod nimaš prihodnosti, ti ne pomaga noben politični, gospodarski, tehnološki ali drug uspeh.

Tadeja Zabret

komentardružbadružina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 3. 2022
Tadeja Zabret: Vesti iz Rusije: v Ukrajini ni vojne

Če bi v času vojne v Ukrajini živeli v Rusiji, bi na dogajanje utegnili gledati drugače. Ruski državni mediji namreč svoje prebivalce prepričujejo, da sploh ne gre za vojno, da so posnetki uničene ruske vojaške opreme s strani ukrajinskih sil ponarejeni, da civilisti v Ukrajini niso žrtve ruskih sil, ampak »ukrajinskih nacionalistov« ter da Ukrajina pravzaprav sama bombardira stanovanjske in druge nevojaške objekte.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tadeja Zabret: Vesti iz Rusije: v Ukrajini ni vojne

Če bi v času vojne v Ukrajini živeli v Rusiji, bi na dogajanje utegnili gledati drugače. Ruski državni mediji namreč svoje prebivalce prepričujejo, da sploh ne gre za vojno, da so posnetki uničene ruske vojaške opreme s strani ukrajinskih sil ponarejeni, da civilisti v Ukrajini niso žrtve ruskih sil, ampak »ukrajinskih nacionalistov« ter da Ukrajina pravzaprav sama bombardira stanovanjske in druge nevojaške objekte.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Tadeja Zabret: Vesti iz Rusije: v Ukrajini ni vojne

Če bi v času vojne v Ukrajini živeli v Rusiji, bi na dogajanje utegnili gledati drugače. Ruski državni mediji namreč svoje prebivalce prepričujejo, da sploh ne gre za vojno, da so posnetki uničene ruske vojaške opreme s strani ukrajinskih sil ponarejeni, da civilisti v Ukrajini niso žrtve ruskih sil, ampak »ukrajinskih nacionalistov« ter da Ukrajina pravzaprav sama bombardira stanovanjske in druge nevojaške objekte.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|8. 3. 2022
Tadeja Zabret: Vesti iz Rusije: v Ukrajini ni vojne

Če bi v času vojne v Ukrajini živeli v Rusiji, bi na dogajanje utegnili gledati drugače. Ruski državni mediji namreč svoje prebivalce prepričujejo, da sploh ne gre za vojno, da so posnetki uničene ruske vojaške opreme s strani ukrajinskih sil ponarejeni, da civilisti v Ukrajini niso žrtve ruskih sil, ampak »ukrajinskih nacionalistov« ter da Ukrajina pravzaprav sama bombardira stanovanjske in druge nevojaške objekte.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tadeja Zabret

komentarpolitikadružba

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 6. 2025
Dobrodošli doma 2025 se nadaljuje

Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.

Dobrodošli doma 2025 se nadaljuje

Prireditve pod naslovom Dobrodošli doma 2025 se v tem tednu nadaljujejo. V Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica bo nocoj predstava Teatra Na rampi z avstrijske Koroške, in sicer Ljudski demokratični cirkus Sakešvili. To je zelo iskrivo in duhovito besedilo, za katerega je Rok Vilčnik leta 2016 prejel Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo. V galeriji ARS v Gorici bodo jutri za štirinajst dni na ogled postavili razstavi Razmejitev brez omejitev in Narava in mir. Pri prvi bodo razstavljene slike, ki so jih ustvarili slovenski umetniki iz sveta in domovine na letošnji likovni koloniji na Mostu na Soči, z drugo pa se predstavlja umetnica Irena Hribar Schmidt iz Kanade. Dobrodošli doma 2025 se bo sklenil v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici z Argentinskim večerom, ki bo praznik povezovanja slovenske in argentinske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slovencev iz domovine. Nastopili bodo: Folklorna skupina Pristava, Maturanti iz Argentine RAST 54, Gledališka skupina Slovenska vas ter glasbena skupina La Zorka.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Naš pogled

VEČ ...|24. 6. 2025
Poletne počitnice: Ko je leto za letom vse drugače in hkrati vse enako

Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.

Poletne počitnice: Ko je leto za letom vse drugače in hkrati vse enako

Pa je prišel tisti, tako težko pričakovani zadnji dan šolskega leta. Tisti najslajši prvi počitniški teden, ko se otroci kar kopajo v svobodi poznejših juter in kasnejših večerov. Ko je za nasmeh na starševskem obrazu dovolj zavedanje, da popoldne ni treba nobenega otroka nikamor voziti in ko se v družinsko dinamiko namesto reda in obveznosti, naselita sproščenost in umirjenost.

Manca Hribar

komentar

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Moja zgodba

VEČ ...|29. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Komentar tedna

VEČ ...|27. 6. 2025
Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek: Na temeljih služenja gradimo domovino

Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.

Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...

Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Primož Lorbek

komentardomovinaSlovenija

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 7. 2025
Razglednice Maksima Gasparija na Krakovskem nasipu, razstava Vladimirja Makuca v Novi Gorici.

Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.

Razglednice Maksima Gasparija na Krakovskem nasipu, razstava Vladimirja Makuca v Novi Gorici.

Slovenski etnografski muzej je na Krakovskem nasipu v Ljubljani pripravil gostujočo razstavo z naslovom Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija. Razstava, ki bo na ogled do konca julija, prikazuje izbor izjemne zbirke Gasparijevih razglednic. Mestna galerija Nova Gorica pa vabi v petek, 4. julija na odprtje razstave Vladimirja Makuca ob 100 letnici njegovega rojstva.

Jože Bartolj

kulturaMaksim GaspariGasparijeve razglednice na Krakovskem nasipuVladimir MakucMestna galerija Nova GoricaSlovenski etnografski muzej

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 7. 2025
Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

Šopki iz naravnega suhega cvetja

Radomira Antič ustvarja šopke iz naravnega suhega cvetja, prihaja iz Brežic. Njeni izdelki so prepoznavni po certifikatu Obrtne zbornice Slovenije. Navdih sta ji bili tudi mama in stara mama, je samoukinja, z ustvarjanjem šopkov je začela že kot študentka. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Svetovalnica

VEČ ...|1. 7. 2025
Miša Pušenjak: V rastlinjakih nujno potrebujemo kapljično namakanje...

Naša gostja je bila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, ki je pregovorila o julijskih izzivih vrtnarjenja.

Miša Pušenjak: V rastlinjakih nujno potrebujemo kapljično namakanje...

Naša gostja je bila Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, ki je pregovorila o julijskih izzivih vrtnarjenja.

Robert Božič

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|1. 7. 2025
Satanova taktika

Sveti Ignacij Lojolski je vprašal svoje študente: »Kakšno taktiko bo uporabil Satan, da bi prepričal ljudi, naj mu sledijo?« Odgovoril je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Satanova taktika

Sveti Ignacij Lojolski je vprašal svoje študente: »Kakšno taktiko bo uporabil Satan, da bi prepričal ljudi, naj mu sledijo?« Odgovoril je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost